globok spanec ...


ne maram mraza. ne maram mrzlih letnih časov... a kljub temu jesen v sebi skriva nekaj čarobnega, skrivnostnega ... šelestenje listja pod nogami, meglo, ki se vleče skozi drevesa, pečen kostanj, tihi dež, ki nežno škreblja po okenski šipi, medtem ko zleknjen pred kaminom (če ga seveda imaš) bereš kakšno vintage klasiko ... Ko sva bila zadnjič v čolnarni, sem opazovala mrtve lokvanje na vodi in se spomnila, kako sva spomladi, vsakič ko sva prišla, preverila, če je že vzcvetel kakšen nov ... Danes ni več cvetov. Danes lahko samo še gledava, kako počasi gnijejo ... Kako počasi tonejo v globok spanec ...


Komentarji

Oseba Anonimni sporoča …
Tale slikca še podkrepi nostalgijo "vlečenja megle". Hvala za lepo pesem! D
Oseba Tamara sporoča …
drugač to ni pesem:)

Priljubljene objave