Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikazano

Tek v mrazu je hudič ... dokler ...

Bi šla teč, ne bi šla teč, bi šla teč? Ne vem. Žrtev cincanja sem, te pošasti, ki me neutrudljivo lovi na maratonu življenja in me s čekani negotovosti ugrizne, ko je to najmanj potrebno. Morala bi ven! Slabo vest imam že zaradi sonca (ne vem, od kod dafak to pride, kot da je sonce neko zlato božanstvo tam zgoraj, mi pa smo mu kolektivno podrejeni in refleksno skočimo vsakič, ko prvič pomoli rumeno taco izza oblaka).

"O, šit!" je prvo, kar mi prileti iz ust, ko stopim na balkon, da bi preverila, kaj na talarju servira poznonovembrski dan. Obraz mi objame sladoledast luft, tam zadaj za oblaki pa se hinavsko reži kisla debelušna limona. "Jebeš sonce!" Zdi se mi, da koordinator mojih dnevnih dejavnosti neprijazno žuga z medlim kazalcem in čez pet minut čez ušesa že ponižno tlačim Hoferjev trak. Kot ste ukazali, gospod!

Ko s hoje presedlam na tek, se mi zazdi (rekli boste, da pretiravam, kar je kakopak tudi nekoliko res), da na vsaki nogi za sabo vlečem vojaško floto,…

Najnovejše objave

O odločitvah in všečnosti ali floskule na prvo žogo

Obzorje brez konca

Časosplet praznuje deset let!

Jambi

Zmečkana poezija

O slovenskih narečjih ...

6 dejstev o Sicilijancih

Dnevnik Bridget Jones - ček!

Jaz sem za lager, pa ti?

Kaj je hotel povedati avtor?