Zmečkana poezija

Včeraj sem brskala po omari in našla nekaj svoje "zmečkane" gimnazijske poezije, za katero sem že malce pozabila, da še obstaja. In resnično je - malček zmečkana!


Zmečkan sonet
(sonet v jambskem enajstercu)

Utrinek piše rimane vrstice.
na zvezdnati papir, ki bdi nad nama
Nikogar ni na obali. Midva sama
sediva pod lestencem lune. Ptice

so kitice skrivnostne govorice.
Metafora je temna panorama,
in sporočilo skrivna skalna jama,
ki čuva vse pomene in daljne klice

refrena. In morda bleščeč dragulj.
Spominjam se, da se je v nočni bubi
rojeval pesniški navdih – igriv metulj,

ki se je valjal v moji žepni gubi.
Ne vem več, kam je odletel ta kragulj,
zmečkan sonet, posut s poljubi.

Komentarji

Priljubljene objave