Minevanje

Zadnje čase me preveva nekakšna nostalgija ... ne vem, kako bi jo pravzaprav natančno definirala ... nekakšna žalostna nota ob zavedanju minljivosti ... ki zazveni takrat, ko gledam stare slovenske filme ... ali se spomnim časov, ko sem na cesti igrala gumitvist ... ko si nisem niti predstavljala, da bo na avtobusu št. 6 kdaj pisalo vnanje gorice ... ko so bili bmw-ji in njim podobni avtomobili prava redkost med katrami, hrošči, jugoti, fičkoti ... ko so imeli računalniki kockast črno-bel ekran ... in so bili telefoni kot pudlji pridno na vrvicah ...
Minevanje je brezkompromisno ... a želim si, da bi da bi v vseh teh prehitevajočih stotinkah ujela tisto drobno stalnost ... za katero upam, da se ji ne reče samo spomin ...

fotka: Panter

Komentarji

Oseba Anonimni sporoča …
To si pa tok dobr napisala. Najbolj mi je všeč stavek, da so stacionarci pudlji na vrvicah. Zelo lepa metafora, ki bi ti jo Proust zavidal. D
Oseba Anonimni sporoča …
naucil veliko

Priljubljene objave