O, zima zima, zakaj si zima ...

(pesem o dveh gospodičnah)

Tiha bela gospodična

v obleki iz pršiča
se je ulegla na travniški divan
in stegnila hladen vrat
čez naslonjalo iz gozdiča ...
Za njo je prihrumela
jezna gospodična Cvetlična
v halji iz dišečih bilk
in s parfumom hiacinte
ter zahtevala ledeno sobo zase.
A jo je zimska lepotica
le ošabno zavrnila:
"Draga moja, kam se ti tako mudi,
saj vidiš televizijski ekran,
na katerem ni programov,
temveč kar naprej sneži.
Soba bo zaenkrat moja, mila.
V najem jo dam šele aprila."