Oh, ta dvajseta!

Ne čutim teže svojih skoraj sedemindvajsetih let, seveda ne! Ker skorajsedemindvajset - roko na srce - resnično še ni triintrideset, dvajseta pa so bojda najlepša leta ... Na svojem mladostnemu vrhuncu si zastavljam nekaj "zgodnjesrednjeletnih ciljev": (Po podatkih nekaterih strokovnjakov sem namreč pri petidnvajsetih prestopila prag zgodnjih srednjih let, pri čemer ne vem, zakaj izraz srednja leta, ko pa bi lahko uporabili veliko lepšo zvezo "cvet življenja". Vsi vemo, da je češnja najlepša takrat, ko dozori, mar ne?)

a) pogostejše bloganje,
dvajseta, trideseta, bloganje je vedno IN! Poleg tega me je k temu nedavno spodbudila Urša, ko mi je velikodušno podelila Liebster award! Hvala, Urša! In četudi gre za akcijo "pay it forward", bo tole bolj akcija "pay it back", ker spremljam premalo reprezentativnih blogov. Nagrado zato naprej podeljujem trem super blogom: Tamarinemu Tangu, Ajdinim Muham in Uršinemu Svetilniku, četrtega in petega, ki si zaslužita nagrado, bom pa še odkrila!

b) (pogostejše) ukvarjanje s športom;

ker me trendovske športne dejavnosti (fitnes, aerobika, zumba ...), s katerimi se običajno ukvarjajo ljudje v zgodnjih srednjih letih, ne navdušujejo preveč, prisegam na "domačo telovadbo". Rocks my socks! Danes spet začnem!
 

c) črtanje mekiča;
ker imam od vse hrane najraje zelenjavo (predvsem tisto zelene barve, kot so brokoli, brstični ohrovt in rukola) in sadje, ni nobene potrebe po tem, da bi se v svojih zgodnjih srednjih letih (občasno) prehranjevala v McDonaldsu. In se tudi ne bom! McCafe ne šteje, ker imajo res dober kapučino, makrone in cookieje s trojno čokolado! S slaščicami se bom morda ukvarjala v kakšnem drugem starostnem obdobju ...

d) dokončanje faksa še pred Kristusovimi leti;
ali povedano drugače: ko odcvetijo češnje in še preden se temperatura s 27 premakne na 33 ...