Iskalec "zakladov"

Zjutraj hočeš obleči svoj novi jesenski pulover, ki si ga privlekel iz ene izmed nemških H&M-ovih trgovin ... A ti zlomka, puloverja ni nikjer! Jezen si, ker ga ne najdeš, čeprav iz omare veselo kuka še sto drugih bombažnih kosov, ki bi jih lahko brez problema vrgel nase ... Ne zanimajo te. Najraje bi razmetal vso omaro, na živce ti gre, da si taka (i)zguba. Mudi se ti. Loviš čas, skoraj tako kot Marty McFly in Doc v filmu Vrnitev v prihodnost, in prav po cankarjansko zavrneš ponujeno kavo, samo zato, da bi v tistih petnajstih minutah, ki jih še imaš na voljo pred dogovorjenim zmenkom, našel izgubljeno stvar in končal agonijo ... In si sveto pritrjuješ, da boš odslej stvari vedno odlagal na načrtovani prostor, kjer jih bodo tvoji možgani že avtomatsko zaznali in roke udomačeno posegle po njih, tudi ob šestih zjutraj v polsnu ali v naglici pred odhodom v službo ...  Saj veste, okenska polica za ključe, nočna omarica za očala, tla ob postelji za knjigo ... Vendar vsakič znova v trenutku hipne nezbranosti ročno uro namesto na polico pospraviš v žep plašča. Tvoje oči zaman begajo po sobi, medtem ko si iz obupa grizeš ustnico, ker veš, da boš namesto ob osmih spet deset čez. In tako si večni iskalec svojih "zakladov" in lovilec časa, za katerega se zdi, da včasih dobi noge in teče hitreje od tebe ...

Komentarji

Priljubljene objave