Brez meglenk

Že več dni čakam, da bo v prestolnico in medias res padel kakšen žarek ... Pa ga ni. Prodajalka z meglenimi gestami in v upočasnjenem ritmu vrača vljudnostne fraze upokojenki, ki je nakupila cel voziček sadja in se z njo trudi vzpostaviti prijateljski stik. Trije ljudje s sivimi obrazi naveličano pogledujejo za zeleno avtobusno gosenico, da v njihov balon zdolgočasenosti, ki jih obdaja, ne morejo prodreti niti tiste minus tri stopinje Celzija, ki so bile napovedane za zjutraj (par z rdečimi lici se je verjetno že podkrepil s kuhancem ali dvema ali pa ju greje ljubezen). Zdi se mi, da niti meglenke nimajo haska, sicer pa tako ali tako ni prometa, ker so se očitno vsi zavlekli v nakupovalne centre po božičnih nakupih ... Kva pa čmo, sej tko nč ne mormo, se spomnim že tako rekoč mitske izjave iz srednješolskega učbenika za slovenščino ... Ja kva pa čmo ... Na sonce, ejga!