Kar včasih izpade večji car

Avto je ko en dojencelj ... Ves čas ga moraš futrat, ga umivat, ker je ves posran, mu menjavat gumijaste čevlje, pa še siten rata ob najbolj neprimernem trenutku ... But I love my car! Pravzaprav sem hotela nanizati še nekaj vrstic o svojem zelencu, predvsem o tem, kako me je bilo danes sram, ko je šel prekrit s sračjimi dreki in odtisi mačjih tac čez tehnični pregled, ampak sem se nemudoma odločila, da skočim na drugo temo (fino je, če znaš po besedilu skakati vsaj pol tako spretno kot Peter Prevc, sicer imajo bralci občutek, da so se znašli v in medias res lunaparku).  Ob tretji povedi (ajde, stavku, da ne boste rekli zagamani slovenisti) sem se namreč začela spraševati, zakaj imam vedno tako veliko potrebo po tem, da svoje blogovske zapise  krancljam z angleškimi strukturami. In zakaj slovenščina po mojem notranjem slovarju v nekaterih primerih ne zveni tako glamurozno. Nimam pametnega argumenta. Vem samo, da se I love my car sliši še kar normalno, ljubim svoj avto pa niti ne. V prvem primeru gre za stavek, ki ga na televiziji slišimo uz ust ameriškega igralca vsaj enkrat na teden in se nam zdi običajen kot doberdan, ljubim svoj avto pa bolj občasno, ponavadi iz ust gosta v eni od slovenskih pogovornih oddaj, v kateri se psihiater trudi talati nasvete, kako žene ne more nadomestiti jekleni konjič. Tudi če po avtocesti galopira kot lipicanec. Ampak tole je zdaj najbrž en bolj posran argument. Še bolj posran kot avto. Seveda se tudi ljubim svoj avto sliši glamurozno! In tudi jaz kljub občasnim germanskim izbruhom ljubim slovenščino. Vse njene lj, nj, šč, žv in preostale čudovite mešanice glasov, ki  najbrž v le redkih jezikih zvenijo tako eksotično, živo mamljivo, pošteno zapleteno in sklanjavo godrnjavo. V dvoje lepo je. Ampak jbg, v Great Gatsbyju  nastopajo avtomobili, v Kekcu pa pač ne. In ka:(r) pač včasih izpade večji car. 

Komentarji

Priljubljene objave