Še en sonet ...

SODOBNOST
(italijanski sonet)

Sodobnost odraste v brezčasje veka …
Peščena plaža je hodnik hotela.
Bršljanasta terasa se je odela
v steklo. Mlečna cesta ni več iz mleka

in sonce ne iz medu. Zaprta veka
preteklosti. Še včeraj sem te objela,
a danes sva v narobe svetu. Strela
prihaja iz podzemlja in ravna reka

vijuga. Vsak kazalec gre po svoje
v čas. Zato so starke lepotice
in nit spomina se ne spleta v kroje

zaključenih dogodkov. Ni resnice,
samo laži se zbirajo v roje.
Ludizem krha pesniške vrstice …

(tamchy)