Končno končno ...

spomladanski dan, kot se spodobi. Že zjutraj sem se posončila na klopci pred faksom ... Popoldan pa v Tivoliju ... (ko bi vsaj v predavalnicah imeli kakšne sedenju prikladne okenske police ... to bi bila bajka in pol ...)

Eden bolj zanimivih predmetov letos je zagotovo SSK. Ne zaradi zanimive snovi (poezija je pač kul), ampak zaradi profesorice, ki ti lahko celo najslabšo pesem predstavi tako, da ti le-ta postane všeč. Hmm, no ... pa ne prehitro, dragi moji ... Šalamun pač nikoli ne bo moj idol ... Sem pa danes verjetno slišala najboljšo interpretacijo njegove poezije ...