Oljka ni igrača

Dopust v mirni pelegrinski soseski se začne precej nemirno. Luknja v terasi, v katero nameščajo nove kanalizacijske cevi, je kratko malo takšna, kot bi bil na delu orjaški krt. Zagoreli delavci se ob pol osmih zjutraj ob glasbi bagra glasno pomenkujejo v slogu "cure spavaju" in nas že takoj ko se preveč motovilimo po vrtu, odganjajo na plažo: "Ajmo se sunčat." Kosimo v temi (naglas dodaj poljubno; hint: slika 1). Zaradi pomanjkanja prostora in pojavitve novih vrtnih rekvizitov se začnejo takšne in drugačne inštalacije po hiši, figa na vrtu, ki je bila žrtev "kanalizacijskega nasilja", pa prav po harrypotterjevsko odvrže vse liste ... 

 

A. in P. se naša "divja plaža" močno dopade, kar me zelo veseli. Ni po julijsko natrpana, kot sta si predstavljali, pravita, in tudi vikend ni bungalovske sorte. Dopade se nam tudi skorajda bazenska temperatura morja. In internet v lokalnem barčiču, ki nas za nekaj dni združi v pelegrinsko lektorsko društvo. Malo manj nam je po godu P. otekla noga, ki je posledica pika neznane žuželke (slika iz prav tako neznanih razlogov manjka) Kljub službenim dolžnostim si omislimo nekaj istrskih izletov: umetniški Grožnjan s kamnitimi uličicami in modernistično-intelektualističnim lokalčkom za bogate turiste (presna torta stane blizu 7 evrov), romantični Rovinj (romantika se stopnjuje z rdečico večernega sonca in slikovitim razgledom s cerkvenega griča ter transformira v triler z domišljijsko začinjenim nočnim sprehodom po opusteli gozdni cestici) ... Nekaj popitih ožujskih/karlovačkih se sprevrže v nepričakovan obisk "FKK", pozabljivost na področju družabnih iger (kocke za jumbo je na hrvaški obali najti težje kot schweppes coco breeze) pa v veliko debat, v katerih se naključno rojevajo interni frazemi - še zlasti če tri slovenistke na dopustu spraznejo steklenico ... oljčnega olja. 

Kva pa čmo ...