v čast prijateljstvu

Ena pesmica, ki sem jo spesnila pred nekaj časa ...


Pravi prijatelj je tiha
Reka, ki teče skozi čustva
In jim da piti, kadar so žejna.
Je le ena, dobro skrita v vresju srca.
A iz te struge lahko pije samo
Tisti, ki je nekoč noč in dan stal pri
Enem od njenih slapov in spuščal
Ladjice čez njene bele solze, ko
Je bilo na svetu še tisoč drugih rek.