Pogrešam ...

Pogrešam popoldneve v Tivoliju, ko sem držala stegnjeno dlan polno orehov v nebo, in čakala, da se vanjo usede sinica ... Pogrešam dneve, ko sem klečala v travi in kot verjetno še šestnajst drugih ljudi klicala veverico z nicknamemom Muki Muki ...

Še vedno lahko ... A ni več isto ... Ni več moje ...