Jaz, trenirkar II

Eno izmed najjačih odkritij letošnjega leta je bila zame gotovo trenirka. Saj veste, prideš do tiste faze, ko trenirka ni več samo za čekiranje Instagrama na domačem računalniku, ampak se v njej znajdeš tudi v lokalni oštariji in celo na obisku pri prijateljicah. In tako sem letos postala trenirkar. Ker se burja ob morju rada razburja in se kavbojke iz Zare nenadoma zazdijo cheap šit, trenirko kakopak oblečem tudi za dveourni roadtrip po primorki. In tako na Lomu nič hudega sluteč v trenirki zakorakam po svojo tradicionalno petrolko (Petrolova kava, op. a.). Zadekana sem, kot da potujem v København in da bom namesto kave spila liter Vitrexa. Z rokavom bunde nerodno poderem kartonasti lonček s kapučinom, ki ima čez gosto peno že posute čokoladne mrvice. Kako neprikladno! Vroča tekočina se razlije po trenirki (madona, in ravno čez logotip pume)  ter po piščancih gospoda, ki stoji poleg mene. Če bi bili piščanci živi, bi najbrž kar zakokodakali od šoka, tako pa so hvala bogu nepremočljivi in še v odtenku kave in gospod pravi, da ni panike. Veter jih bo že osušil. Tenkgod! In kaj s polito trenirko? Tudi ni panike. Pravi trenirkar ima v kufru vedno dve trenirki! Pa srečnga pa zdravga!