God

Današnji pogovor o bogu, vesolju, o smislu sveta in človeka mi je odprl popolnoma nove dimenzije in prikazal vero v povsem drugačni luči... Kot da bi potovala v globlje sfere neke skrivnosti in jo prav počasi vlekla na površje ...

Boris A Novak: PSALM

Skrivnostno bolj pogosto mislim nate,
ki vate ne verjamem. A edino
pred tabo se upogne v tišino
moje koleno, trgajoč zaplate
besed in krvaveč kot v otroštvu.
Ti si doma v skrušenem uboštvu
vseh rok, ki se na smrt bojijo ran.
Povej mi, Jezus, je zelo bolelo?
Blisk bolečine strga noč in dlan.
A brez rane nič ne ostane celo.

Ti, ki te ni, me spremljaš kot mehkoba,
strah prve zgodbe, sinji sneg, ki veje
iz sanj, odvržen meč na dnu studenca.
Z lučjo zasenčiš rahlo zemljo groba,
kjer me dušijo zimzelene veje.
Sam sem. Ne morem prestopiti žeje,
ki večno loči najina vretenca,
in vendar si mi blizu kakor senca.
Povej mi, Jezus, je zelo bolelo?
Kjer je in ni, boli. Neznosno belo.

Ti veš, kako je biti le za mnoge.
Nič zase. Gledati na hribu mater,
ki joka, ko odhajaš. Ti si zmogel.
Ti, ki te ni. Zato zdaj mislim nate.
Jaz ne zdržim. Človeška bodi mera
za mojo dlan, od jutra do večera.
Ker dlan je pismo. Za dotik. Otroke.
Povej mi Jezus, je zelo bolelo?
Če bi takrat bil tam, bi vzel v roke
tvojo krvavo dlan. Dobro bi ti delo.