Vse eno

Svet bi bil lepši, če bi bili vsi enaki in ne tako unikatni, da je vsak svoja zgodba v vesolju ... To pomeni, da bi vsi proizvajali identične misli, na vsako situacijo reagirali povsem enako, govorili isti jezik, pisali iste pesmi, imeli isto najljubšo barvo, vsi bi se umivali z enakim milom, jedli enako čokolado, ljubili isto osebo ....

Potem bi obstajal samo en miselni sistem, en način čustvovanja, obstajal bi samo en jezik, samo ena pesniška zbirka v 6 milijardah izvodih, naše oči bi zaznavale samo eno barvo, v drogeriji bi prodajali samo eno milo, v čokoladnici ponujali samo eno vrsto čokolade ... A ko ene in edine ljubljene osebe ne bi bilo več, bi na svetu

izumrla ljubezen.
Zato smo si, hvala bogu, tako različni ... Četudi včasih boli ...