Kosilo z njive

Večkrat v usta vržem Hoferjevo zelenjavo, ki se mi, poleg tega, da je superpoceni, zdi še kar sprejemljivega okusa. Hladilnik jo včasih gleda tudi po več tednov, kar je seveda sila praktično. Včeraj pa sem si za popoldanski obrok pripravila stročji fižol  in krompir, ki sta primarširala direktno z njive. Paprike avstrijskega trgovca, ki so jima na krožniku delale družbo, so se nenadoma zdele kot v mikrovalovki stopljena plastika. Škoda, da nimam prilike vsak dan odtacat zad za bajto po kosiu. Če bi bila lastnik polkilometrskega rjavega pravokotnika, bi na njem poleg brokolija najbrž vzgajala tudi lubenice. Šala mala. Ampak hokaido buče pa res. Kadar okušam hrano, ki ima na lupini še ostanke zemlje, se namreč zavem, kakšno sranje pravzaprav vsak dan dušim v kastroli. Ne odkrivam tople vode, je pa to vsekakor hladen tuš.